Novice

vizualna umetnost

Majski salon ZDSLU 2022 (MS'22)

KIBLA, 3. maj 2022 ― Majski salon ZDSLU 2022 (MS'22)MODRA ČRTA: Od renesanse do novih medijev13. 5.–13. 7. 2022KIBLA PORTALVljudno vas vabimo na slovesno odprtje tradicionalne letne razstave Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Majski salon 2022, ki bo v petek, 13. maja 2022, ob 19. uri na razstavišču KIBLA...
Uroš Weinberger: Metaverse6. – 27. maj 2022otvoritev: 6. maj ob...

Uroš Weinberger: Metaverse6. – 27. maj 2022otvoritev: 6. maj ob...

Hiša kulture v Pivki, 2. maj 2022 ― Uroš Weinberger: Metaverse6. – 27. maj 2022otvoritev: 6. maj ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekUroš Weinberger je v slovenskem umetnostnem prostoru in širše že dobro uveljavljen vizualni umetnik, ki ustvarja v glavnem na področju figuralnega slikarstva, predvsem slike, risbe in murale, občasno pa tudi instalacije.Njegova dela vselej nastajajo kot odziv na aktualno družbeno dogajanje, pri čemer ga še posebej zanima razmerje med realnostjo in fikcijo. V tem okviru raziskuje takšne ali drugačne konstrukcije realnosti v povezavi z različnimi ideologijami, političnimi ali ekonomskimi interesi ter znanstvenimi in tehnološkimi dosežki. To raziskovanje ga je v zadnjem času, ko vsakdanje življenje poteka vse bolj v računalniškem okolju in na medmrežju, pripeljalo do ustvarjanja virtualnih svetov, kjer med realnostjo in fikcijo ni več trdnih meja, razlikovanje med enim in drugim pa povsem poljubno.Proces nastajanja Weinbergerjevih slik je že vrsto let enak. Umetnik se pri ustvarjanju svojih del večinoma poslužuje že obstoječih podob, ki izvirajo iz sodobnih komunikacijskih medijev, kot so različne publikacije (časopisi, revije), televizija in internet, ali iz strokovne in umetniške literature ter filma. Podobe jemlje iz njihovih prvotnih kontekstov in jih sestavlja v nove celote (digitalni kolaž), ki jih nato prenese na platna srednjih ali večjih formatov. Pri tem se poslužuje različnih slikarskih postopkov, ki jih večkrat uporabi tudi na istem platnu. V starejših delih (2008–2013) je pogosto združeval megličaste barvne ploskve v ozadju z risbo figur v ospredju, okrog leta 2015 pa se začne eno in drugo postopoma drobiti, dokler se v najnovejših delih (2018–2022) ne razprši v povsem »pikseliziran« svet – tu so figure bolj ali manj zabrisane silhuete, postavljene v prostor iz megličastih barvnih pik in črtic, ki se ponekod sestavijo v prepoznavne elemente krajine, kot so stanovanjski bloki ali drevesa, drugod v fantastične mrežaste strukture ali vesoljska plovila. V te

ADRIJAN PRAZNIK: BACK TO NORMAL!

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 29. april 2022 ― Adrijan Praznik na razstavi Back to Normal! v RAVNIKAR GALLERY SPACE premierno predstavlja izbrana dela povsem nove slikarske serije. Z izjemo dela Back to Normal!, že razstavljenega na razstavi, ki jo je ob zaključku dvoletne rezidence v MGLC Švicariji Praznik pripravil v januarju 2022, so preostala dela na ogled prvič, skupaj pa v pričujoči postavitvi odstirajo pogled na umetnikovo ustvarjanje v letu 2021 in specifičen raziskovalni preobrat, ki je v preteklem letu vzniknil v njegovi praksi. Slikarska dela monumentalnih in manjših formatov so v svojih prvih nanosih asemblaži, katerih površina se, zahvaljujoč premišljenemu plastenju bodisi tekstila bodisi papirja, reliefno guba. Praznik z izjemnim posluhom za materialnost slike ujame krhko ravnotežje navidezne kontradikcije med na eni strani poudarjenimi fizičnimi aspekti slike in na drugi dejstvom, da se razstavljena umetniška dela v svoji osnovi ukvarjajo s praznino oziroma odsotnostjo. Večslojne slikarske površine namreč dopolnjujejo posamezne besede ali stavki, a brez telesa, ki bi jih izgovarjalo, kot so brez pripadajočega telesa tudi odrezani kosi blaga. To svojevrstno nasprotje pomenljivo priča o umetnikovem preusmerjenem ustvarjalnem fokusu – navdiha, likovnih paralel in motivnih referenc ni iskal v sferi vizualne umetnosti, pač pa v filozofiji in literaturi. Praznine, teme in odsotnosti (razuma) ne razume kot nujno negativnih pojmov: ukvarjati se je pričel tudi z iracionalnim kot lastnostjo, inherentno sleherniku. V nezadovoljstvu nad nezmožnostjo obvladovanja sveta, tako notranjega kot zunanjega sveta, in pomanjkanja vpliva na zunanje dejavnike, ki so po definiciji neukrotljivi, je pričel premišljevati, da edina pot do spoznanja (samega sebe) ni nujno racionalna. Their first applications of paint transform the paintings of monumental and smaller formats into assemblages whose surface contains reliefs and creases thanks to the considered layering of fabric or paper. With an extraordinary feel for the materi

Samoupravljanje v umetnosti

Dnevnik, 29. april 2022 ― Razstava Prijatelji bodo prijatelji ponuja vpogled na področje eksperimentalne umetnosti poznih 60. in začetka 70. let in pomeni uvod v večletni raziskovalni projekt prezrte umetnosti. Vodja galerije Tadej Pogačar bo s sodelavci raziskoval vizualno...

DOLGOLETNO SODELOVANJE Z OŠ II MURSKA SOBOTA OBRODILO SADOVE

Galerija Murska Sobota, 28. april 2022 ― V okviru 35. Roševih dnevov 2022, ki jih organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, so v kategoriji najboljših osnovnošolskih glasil posebno priznanje podelili tudi ustvarjalcem glasila Stezice OŠ II Murska Sobota. Omenjeno glasilo je nastajalo v šolskih letih 2019/2020 in 2020/2021 na osnovi številnih ogledov razstave Osamljenosti. Izrazi tesnobe v prekmurski likovni umetnosti v Galeriji […]

Neposredni prizori z obrobja

Dnevnik, 28. april 2022 ― V Bežigrajski galeriji 2 se danes odpira spominska razstava del Marjana Skumavca, enega najbolj svojevrstnih in prepoznavnih slovenskih likovnih ustvarjalcev zadnjih desetletij. Znan je bil tudi po svojem novinarskem delu, zlasti po kultni rubriki...

VALERIE WOLF GANG: ČUDOVITI OBRAZ UMETNE INTELIGENCE / THE BEAUTIFUL FACE OF ARTIFICIAL INTELLIGENCE

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 27. april 2022 ― V središču umetniškega raziskovanja Valerie Wolf Gang ležita kompleksno razmerje med človekom in tehnologijo ter vpliv slednje na družbo, predvsem na človekovo dojemanje lastne identitete. Izhodišče razstave sta bila vprašanje, ali je lahko umetna inteligenca kreativna brez človekovega prispevka, in avtoričin projekt Fluid (2018), v okviru katerega je s pomočjo poezije nevronske mreže učila ustvarjalnosti, pri čemer se je osredotočila na tematiko zdravega življenjskega sloga. Kot posledica večmesečnega sodelovanja z računalnikom so se začele spreminjati tudi njene vsakodnevne navade, kar je vodilo v preoblikovanje umetničinega telesa. Osrednji del razstave je interaktivna instalacija z baročnim okvirjem, v katerega je vstavljeno digitalno zrcalo. Instalacija vsebuje tri odvode v smislu treh gradnikov človekove samopodobe: njegovega lastnega videnja samega sebe, projekcij in želja ter vidika družbe. Prvi pogled v zrcalo obiskovalcu tako omogoča pogled na lastno telo v njegovi realnosti. Drugi izpostavlja obiskovalčev notranji svet, saj se ob namestitvi merilnika možganskih tokov na glavo podoba v zrcalu začne spreminjati, dodatno pa se videz podobe preoblikuje še s črpanjem podatkov – denimo o vrednosti delnic, bitcoina ali temperaturi ozračja – z interneta.Druga razstavljena dela vsebujejo veliko mero umetničinih intimnih izkušenj s tehnologijo, z njimi Valerie Wolf Gang obiskovalcu razkriva posamezne zgodbe iz zgodovine svojega raziskovanja umetne inteligence, programske opreme, predvsem pa robotike. Video v zanki tako prikazuje industrijskega robota za barvanje avtomobilov, ki ga prek učenja pozdravnega »Hello, nice to meet you« poskuša počlovečiti. Serija fotoprintov v šestih dejanjih prikazuje umetničino enomesečno sobivanje z robotom, pri čemer združuje izmišljeno in resnično zgodbo. Znotraj fiktivne pripovedi se omenjeni robot odmakne od treh zakonov robotike Asimova in si umetnico od začetnega dejanja – poskusa odvzema skodelice kave – postopoma podreja. Na p

SKUPINSKA RAZSTAVA: POŠASTI SO LJUDJE / ALL MONSTERS ARE HUMAN

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 26. april 2022 ― Razstavljajo: Mirsad Begić, Goran Bertok, Saša Bezjak, Andrej Brumen Čop, Matej Čepin, Tina Dobrajc, Mito Gegič, Milan Golob, Natalija Šeruga Golob, Zdenko Huzjan, Marko Jakše, Janez Kardelj in Mateja Kavčič Sodobna družba se, neverjetno, še v 21. stoletju sooča z idiosinkrazijo stereotipov: LGBT aktivizem, avtizem, migrantski valovi, fetišizem, zasvojenosti, teorije zarote in manična psihofizična stanja so le nekateri izmed njih. Še danes nismo naredili razumskega koraka proti bolj odprti družbi, ki bi stereotipe zamenjala z znanstvenimi dokazi: V resnici smo v obdobju pandemije več kot očitno zabredli v siva močvirja intelektualnega kvazi-prestiža socialnih omrežij, s pomočjo katerih so moderni spletni geniji pograbili priložnost za predstavitev lastnih homeopatskih in new-agevskih idej. Sodobne pošasti za pranje nedoletnih možganov so nadomestile psihopate, institucionalizirane norce in nadomestne morilce ter s pomočjo socialnih mrež ter dostopnostjo vsakovrstnih informacij docela zabrisali mejo med znanostjo, dejstvi in fikcijo. Izbor umetnikov temelji na predstavitvah srhljivosti, groze in splošne grotesknosti skozi umetniški pogled ustvarjanja; gre predvsem za vizualna umetniška dela, ki nas popeljejo skozi svet pošastnih prikazni, demonov in »frikov« ter občutka strašljive nočne more, ki nas dandanes spremlja celo v resničnem življenju: včeraj covid, danes vojna, kaj nas čaka jutri? kuratorica Nina Jeza
še novic